Rousseau, Nietzsche in vprašanje srca

Rousseau in Nietzsche sta filozofa, med katerima le stežka vzpostavimo dialog, ki bi izhajal neposredno iz njunih del vendar se njunima filozofijama spletajo povezave ali, rečeno z Nietzschejem, perspektive, odpirajo skupno vprašanje: vprašanje vrednotenja. A na kaj nanaša vrednotenje, katero vrednost oziroma česa nanaša? Pokazati želimo, da gre za vrednotenje sedanjika v katerem izvaja mišljenje, vrača kot spomin tako kontinuitete sledi, njenih prekinitev. Vendar bodisi resentiment volja po maščevanju, torej samonegacija spomina, nikdar ni adekvaten, afirmacija tega, spominja kar spominu vrača, vključno diskontinuitetami. Kot odgovor ta problem iznajde proto-pojem srca, bolj ali manj pojmovni obliki pojavlja njegovih avtobiografskih politično teoretskih delih, ne mu kdaj deklariral mesto svoji filozofiji. Trdimo, srce pridobi svojo pojmovnost šele ko ga prepoznamo centralni plastični princip njegove misli, strukturno ustreza Nietzschejevi volji do moči. Slednjo Deleuze označi Nietzschejeve filozofije, vrednotenja prevrednotenja vrednot more mora vračati mišljenju.